COVID-19: vladni ukrepi in davčni vidik

Slovenija pospešeno sprejema določene zakonske ukrepe, ki bodo ublažili posledice epidemije COVID-19.
Za vas smo pripravili povzetek.

zadnja podosobitev: 24. 3. 2020 ob 12.10

>>> Povezava do COVID-19 ukrepov in povezanih vsebin v vseh članicah CEE regije  <<<

Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

Določbe na podlagi interventnih zakonov, ki so bili sprejeti 20. 3. 2020, so določeni v:

  • Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP
  • Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ
  • Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP
  • Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK

Predvideno je, da bodo zakoni objavljeni v Uradnem listu dne 27. 03. 2020 in da se bodo začeli uporabljati naslednji dan po objavi.

V nadaljevanju na kratko izpostavljamo konkretne ukrepe na davčnem področju:

 

Preložitev roka za oddajo davčnih obračunov

Rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

Samo podaljšanje roka za oddajo obračunov do 31.05.202 bo časovno olajšal samo pripravo, vendar pa zavezanci ne smete pozabiti da je potrebno v tem podaljšanem roku plačevati še naprej akontacije na podlagi obračuna leta 2019. Zavezanci, ki ste mogoče v letu 2019 imeli višji dobiček, kot v letu 2018, boste morali po oddaji obračuna pričeti s plačevanjem višjih akontacij, hkrati pa v 30 dneh po oddaji obračuna doplačati še znesek premalo plačanih akontacij za obdobje 4 mesecev iz začetka leta 2020 (in ne zgolj 2, kot do sedaj). Za to obvezno doplačilo ni predviden noben poseben odlog plačila.

Z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bomo administrativno razbremenili podjetnike in gospodarske družbe, saj podaljšujemo roke za izpolnitev obveznosti davčnih zavezancev. Da bodo zavezanci lažje izpolnjevali svoje obveznosti, se zamikajo roki za predložitev ter za oddajo letnih poročil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (vse za leto 2019) na 31. maj 2020. Zakon omogoča tudi lažje pogoje za spremembo predhodne akontacije in lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega plačevanja davčnih obveznosti.

 

Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 

Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

 

Določitev nove zavarovalne osnove

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

 

Odlog in obročno plačilo davkov

Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

 

Predlaganje DDV obračunov

Na področju DDV ni trenutno sprejetih niti predlaganih nobenih sprememb, zato oddaja obračunov, kot tudi plačilo DDV, je potrebno opraviti v že trenutno veljavnih rednih rokih. Imajo pa zavezanci možnost zaprositi za odlog ali obročno plačilo davka po splošnih predpisih (ZDavP-2) ob sklicevanju na izredne gospodarske okoliščine.

Letna odmera dohodnine

Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme informativnega izračuna) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal informativni izračun v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj informativni izračun do 30. 6. 2020.

 

Davčna izvršba

Politiko izvajanja davčne izvršbe v času epidemije virusa COVID-19 določi minister, pristojen za finance. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ ne začne ali ne nadaljuje že začete davčne izvršbe.

 

Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki in drugi zasebniki)

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

 

Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca

Namen zakona je prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah, in bo dosežen z ukrepom delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela ter izpolnjujejo pogoje iz tega zakona. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država.

Poleg tega zakon delodajalcem omogoča tudi uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za primere, ko delavci zaradi odrejene karantene na podlagi odločbe ministra za zdravje ne morejo opravljati dela, delodajalec pa jim iz objektivnih razlogov ne more omogočiti dela na domu. V tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija.

Prikaz situacij, kot jih predvideva obstoječa zakonodaja, je na voljo kot priponka na dnu tega članka.

Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti.

Poseben ukrep je predviden tudi za samozaplene osebe in sicer upravičencem se odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020 tako, da bodo upravičenci odložene prispevke morali plačati najkasneje do 31.03.2022.

Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji:

  • predloži opis poslovnega položaja;
  • na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo; ter
  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom.

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.

V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur), kar pomeni, da če boste torej polno zaposlenemu izplačali nadomestilo, ki ne dosega 1.017,23 EUR, boste morali njegove prispevke za socialno varnost še vedno obračunati in plačati od osnove 1.017,23 EUR.

Vsi obrazci in navodila za uveljavljanje ukrepov bodo v kratkem objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

 

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.

Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.

 

Drugi ukrepi in sprejeti zakoni za blažitev posledic koronavirusa

  • Državni zbor Republike Slovenije je 20. marca 2020 sprejel Zakon o intervencijskem ukrepu odloženega plačila obveznosti posojilojemalcev (v nadaljnjem besedilu "zakon").

Zakon je bil sprejet za ublažitev posledic epidemije COVID-19 in omogoča posojilojemalcem, ki zaradi negativnih učinkov epidemije niso sposobni poravnati svojih obveznosti, odložiti odplačilo obveznosti za najmanj dvanajst (12) mesecev. Namen zakona je, da bodo podjetja lahko nemoteno poslovala, zaposleni pa bodo lahko prejemali plače in odplačevali svoje obveznosti.

 

  • Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasnem neplačevanju prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije.

Odlok se izdaja v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa SARS-CoV-2 (COVID-19). Z odlokom se začasno poseže v obveznost plačila prispevkov, na način, da za čas od 1.3.2020 do 31.5.2020 mali poslovni in gospodinjski odjemalci električne energije ne plačujejo prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Po ocenah bo to znižalo račun za električno energijo za povprečno gospodinjstvo za okrog 20 odstotkov. 

 

  • Po številnih sprejetih vladnih ukrepih v preteklem tednu za boj proti širjenju COVID-19 je Državni zbor sprejel nov sveženj intervencijskih zakonov, vključno z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi zadevami javnega prava za Nadzor širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ("Zakon o nujnem postopku").

Zakon o nujnem postopku predvideva splošno spoštovanje materialnih in postopkovnih rokov v sodnih in javnih zadevah, razen v nujnih zadevah, in druge ukrepe. Ti ukrepi se bodo uporabljali, dokler vlada ne bo ugotovila, da niso več potrebni, vendar najpozneje 1. julija 2020.

 

  • Upravne enote od 17. 3. 2020, do vključno 16. 4. 2020 ne opravljjo nobenih postopkov v zvezi z registracijo vozil, in sicer na podlagi Odloka Vlade RS o začasni prepovedi izvajanja tehničnih pregledov in drugih postopkov v zvezi z registracijo motornih vozil ter dela v tahografskih delavnicah v Republiki Sloveniji.

Hkrati obveščajo, da se, v skladu z omenjenim odlokom, veljavnost prometnih dovoljenj, vključno z zavarovanjem motornih vozil in ADR certifikatov za prevoz nevarnega blaga, ki potečejo od 17. 3. 2020 do 16. 4. 2020, podaljša do 16. 5. 2020.

ŽELITE IZVEDETI VEČ?