COVID-19: Kaj prinaša protikorona paket #2?

Vlada je v torek, 21.04.2020 na 13. redni seji sprejela besedilo predloga Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (t.i. protikorona paket 2) ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Seja Državnega zbora RS bo predvidoma v torek, 28.04.2020, ali v sredo, 29.04.2020.

Za upravičence na podlagi protikorona paketa 2 velja:

  • da je najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s protikorona paket 2 odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019 in
  • da višina poroštva za posamezen kredit znaša:
    – 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
    – 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

Predlog zakona ureja poroštvo Republike Slovenije, dano bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam banke države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije.

Kdo šteje za kreditojemalca

Za kreditojemalca se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: kreditojemalec). Vendar pa se za kreditojemalca po protikorona paketu 2 ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Za katere kredite pride v poštev poroštvo

Poroštvo bo dano za kredite, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje:

  • kredit je odobren po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020;
  • namenjen je izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
  • ročnost kredita ne presega petih let;
  • kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

 

Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s protikorona paket 2 odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.

V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

Pogoji, ki jih morajo za prevzem poroštva izpolnjevati kreditojemalci

Republika Slovenija bo prevzela poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru:

  • da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
  • da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;
  • da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika, pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
  • da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
  • da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v 11/37 skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in
  • da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

Višina poroštva za posamezen kredit znaša

  • 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
  • 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji način:

a) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:

  • za prvo leto 25 bazičnih točk;
  • za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;
  • za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;

b) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:

  • za prvo leto 50 bazičnih točk;
  • za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;
  • za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

Bazična točka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

Prepovedi, ki jih morajo upoštevati kreditojemalci, ki pridejo v poštev za ukrepe

Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po protikorona paketu 2, veljajo za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva:

  • prepoved izplačila dobička,
  • nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva,
  • nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter
  • izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega poroštva vključi v kreditno pogodbo.

 

Druge dopolnitve in rešitve:

 

Nekateri ukrepi po vzoru severnih sosedov

Prav tako je podpredsednik Vlade RS izpostavil predloge ukrepov na področju trga dela (prav tako po vzoru Avstrije), kot je denimo skrajšan delovni čas za določene dejavnosti, v katerih ne bo mogoč takojšnji gospodarski zagon v celoti. Eden izmed predlogov je denimo tudi koriščenje letnega dopusta v več delih, ki ga odredi delodajalec, hkrati pa bi imel delodajalec tudi diskrecijsko pravico pri razporejanju presežnih ur zaposlenih. Delodajalci bi v skladu z omenjenimi predlogi tudi bolj svobodno odločali o vprašanju nadaljevanja delovnega razmerja s tistimi delavci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Minister Počivalšek je obenem poudaril, da bi bilo smiselno razlikovati med delavciki so prekomerno obremenjeni in drugimi delavci, predvsem v povezavi s pravico do t. i. kriznega dodatka, ki ga predvideva sprejeti prvi mega zakon (gre za dodatek v višini 200 evrov tistim delavcem, ki delajo). Podpredsednik Vlade RS se je v predstavitvi predlogov dotaknil tudi poenostavitve postopkov prijave dela na domu pri Inšpektoratu RS za delo in prizadevanja za 60-dnevno podaljšanje delovnih dovoljenj tujih delavcevki že opravljajo delo v Republiki Sloveniji.

Delovna skupina je pozornost namenila tudi davčnim obveznostim, pri čemer se omenja predlog zamika plačila davka in odloga plačila trošarin. Minister Počivalšek je prav tako omenil predlog o morebitni spremembi davka na dodano vrednost za nočitve in prehrano, pri čemer so nekateri deležniki v delovni skupini celo predlagali znižanje davčnih stopenj davka na dodano vrednost, predvsem kot predlog za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Dotaknili naj bi se tudi vprašanja najemnin, v zvezi s katerimi omenja model sofinanciranja s sredstvi proračuna.

Izenačenje pogojev upravičenost do pomoči za podjetja in samozaposlene

  • Po predlogu naj bi bili po novem pogoji za upravičenost do pomoči – subvencioniranja nadomestil plač za delavce, ki čakajo na delo in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene izenačeni. Do pomoči naj bi bili torej upravičeni subjekti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na leto 2019.
  • Če gre za poslovne subjekte, ki niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma v letu 2020, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če subjekti v letu 2019 niso poslovali, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca 2020.
  • Kako bo z morebitnimi vračili pomoči po prihodnjem poslovanju? Glede na predlog, naj bi delodajalci in samozaposleni pomoč skupaj s prispevki morali vrniti le v primeru, ko bi se jim prihodki zmanjšali za manj kot petino v navedenih obdobjih. Zamudnih obresti v takem primeru več ne bo potrebno plačati.

Krog upravičencev do pomoči se širi

  • Predlog k upravičencem do pomoči dodaja delodajalce iz bančnih ali zavarovalniških dejavnosti skupine K po SKD, ki so bili do sedaj iz ukrepov izvzeti. Prav tako bi bili tudi slednji po novem upravičeni do kriznega dodatka in oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • Do pomoči naj bi bili po novem upravičeni tudi poslovodje enoosebnih d.o.o., zadrug in zavodov ter tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva in družinski pomočniki. Tudi za slednje bi veljala oprostitev plačila prispevkov.
  • Eden od predlogov je tudi jasna določitev, da delavec za dneve ko ne dela (dopust, bolniška, začasno čakanje na delo) kriznega dodatka ne dobi. Če pa bi delavec na praznik ali dela prost dan delal, pa bi mu za ta dan krizni dodatek bil priznan. Do kriznega dodatka bi bili po novem lahko upravičeni tudi zaposleni s pogodbo za krajši delovni čas.
  • Solidarnostni dodatek naj bi poleg rednih študentov lahko po novem pridobili tudi izredni študenti, izplačilo za vse pa bi se premaknilo na 1. junij. Do dodatka pa sicer več ne bi bili upravičeni redni študenti, ki so bili 13. marca v rednem delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki, kmetje ali so bili zavarovani na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje.

Izplačilo dobička in nagrad

  • Izplačevanje nagrad naj bi bilo po novem prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Dodatno bi omejitev veljala za odkupe lastnih deležev in delnic družb, zaradi večkratnega nagrajevanja poslovodstva ali izplačevanja dobička. Do izplačevanja nagrad in dobička pri tem ne bi smelo priti letos (za leto 2019) in za leto 2020.
  • Prepoved sicer ne bi več veljala za subvencioniranje plač zaposlenim, ki ne delajo zaradi višje sile in za oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste ki delajo in za izplačilo kriznega dodatka.
  • V primeru, da bi subjekt moral pomoč vračati, pa bi bilo potrebno poravnati še zamudne obresti – odločbo o vračilu bi izdal FURS po obvestilu o neizpolnjevanju pogojev.

Dodatke za obremenjenost in izpostavljenost zaposlenih v javnem sektorju bo v celoti krila država

V zadnjih dneh je bilo tudi veliko govora o izplačilu dodatkov zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti zaposlenim v javnem sektorju. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na eni izmed novinarskih konferenc jasno poudaril, da bo sredstva za izplačilo omenjenih dodatkov v celoti krila država. Ukrep je posebej pomemben za javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, ki izplačila dodatka ne bi mogli zagotoviti iz lastnih sredstev.

V času epidemije COVID-19 bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli dodatek v višini največ sto odstotkov urne postavke, pri čemer bo predstojnik organizacije dolžan upoštevati posameznikovo dejansko izpostavljenost in obseg dela. V primeru, da vseh dodatkov ne bo mogoče izplačati že pri aprilskih plačah, bo po besedah ministra pri naslednji plači opravljen poračun, v katerem bo upoštevan dodatek za mesec marec.

Gradbena dovoljenja tudi po nujnem postopku

Minister za javno upravo je tudi poudaril, da bodo upravne enote po nujnem postopku obravnavale izdajanje gradbenih dovoljenj, predvsem tistih, ki so v zvezi z večjimi infrastrukturnimi ter stanovanjskimi projekti in ki imajo poseben pomen za vnovični zagon gospodarstva po epidemiji. Minister nujnost tega ukrepa utemeljuje tudi s statističnimi podatki, ki kažejo, da je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta število vlog za izdajo gradbenega dovoljenja višje za približno tri tisoč. Na letni ravni pa naj bi bilo teh vlog okoli dvajset tisoč.

V kategorijo nujnih postopkov so bili vključeni tudi postopki za izdajo dovoljenj, nujnih za izvajanje pridobitnih dejavnosti (npr. prometna dovoljenja za prvo registracijo homologiranih tovornih vozil, obrtna dovoljenja, dovoljenja za pridelavo ali predelavo hrane itd.).

ŽELITE IZVEDETI VEČ?